Komisioniranje - Free Essay Example

POVZETEK Diplomsko delo obravnava problem prenove komisioniranja v skladiu nevarnega blaga. Delo v skladiu je omejeno s strani zakonodaje, ki ureja to podroje in onemogoa bistvene posege v skladino infrastrukturo in suprastrukturo s katero bi bilo mogoe izboljati nekatere procese. Da podjetja, ki ponujajo skladienje nevarnega blaga poslujejo v skladu z zakoni preverjajo inpektorji. Podjetja so se dolna inpektorjem izkazati z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti, ki dokazuje, da podjetje dela v skladu z zakonom. Ker imajo zaposleni pri delu nenehen stik z nevarnim blagom in so nenehno izpostavljeni nevarnostim se morajo udeleevati dodatnih izobraevanj. Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu je predstavljen obravnavan problem ter teoretine osnove s podroja nevarnega blaga. V nadaljevanju je predstavljeno podjetje Intereuropa, saj opravljena analiza temeljni na podlagi skladi omenjenega podjetja. V drugem delu je predstavljena analiza procesa komisioniranja v skladiu nevarnega blaga. Predstavljene so tudi predlagane reitve s katerimi bi bilo mogoe izboljati omenjeni proces. V zadnjem delu diplomskega dela so predstavljeni uinki predlaganih reitev. Kljune besede: komisioniranje, nevarno blago, skladienje, manipulativna delovna sredstva, skladina tehnologija ABSTRACT The thesis discusses the problem of dangerous goods warehouse order picking process renovation. Work in dangerous goods warehouse is limited by the legislation governing this area. Legislation doesnt allow essential renovation of warehouse infrastructure which would improve some of process in warehouse. Inspectors check if companies which offer storage of dangerous goods operate in accordance with the laws. Companies are obligated to show the authorization, which showing that the company is working in accordance with the laws. Because employee at work is constant with dangerous goods and they are constantly exposed to danger must to attend some additional training. The thesis is divided into three parts. First part of the thesis presents the problem and the theoretical base of dangerous goods area. Company Intereuropa is presented in the following of the first part. The main analysis is based on warehouses of company Intereuropa. In the second part of the thesis main analysis of the dangerous goods warehouse order picking is presented. Second part also presents the solution which could improve that process. The effects are presented in last part of the thesis. Key words: order picking process, dangerous good, warehousing, handling technology, warehouse technology 1. UVOD Razvoj poslovne logistike, ki ne obsega zgolj samega prevoza blaga in ljudi, temve tudi druge logistine operacije, se je priel v zaetku druge polovice prejnjega stoletja. V 60-ih letih prejnjega stoletja je na gospodarskem trgu prilo do prevelike nasienosti blaga in posledino tudi podjetji, ki so iskala vse naine biti bolja od ostalih konkurentov. Z uvedbo uinkovite logistike v podjetju so podjetja priela pridobivati prednost pred ostalo konkurenco, kar je vsekakor vodilo k poveanju dobika. Tako je z poveevanjem gospodarstva, z razvojem tehnologije, s potrebo po oskrbovanju poslovnih enot po vsem svetu poslovna logistika pridobivala na svojem pomenu, na pomenu kot ga poznamo danes (Zapiski predavanj: Oskrbne verige) Logistika dandanes predstavlja vedo in praktino dejavnost, ki se ukvarja s preuevanjem in razreevanjem problemov asovne in prostorske neenakomernosti pretoka stvari od proizvajanja surovin do konnega porabnika gotovih proizvodov (Zapiski predavanj: Osnove prometnih sistemov). Vendar pod pojmom logistike ne moremo razumeti zgolj samega transporta, saj se logistika v irem pomenu ukvarja tudi z drugimi procesi, kot so vodenje zalog materiala in surovin, skladienje, manipulacije z blagom, komisioniranje, pretovor, pakiranje, etiketiranje itd. Dejavnost logistinih procesov tako dodatno oplemeniti vrednost blaga. V sklopu poslovne logistike je prav tako potrebno poudariti izvajanje procesov notranje logistike, ki obsega manipulacije z blagom znotraj podjetja med skladii, interni prevoz blaga ter izvajanje drugih internih logistinih procesov (Logoar, 2005) Eden izmed pomembnejih logistinih procesov je vsekakor sama izvedba prevoza, vendar ima skladienje prav tako pomembno mesto v obsegu logistinih procesov. Namen skladienja je premagovanje asovnih in prostorskih ovir med fazami v proizvodnem procesu ter med proizvodnjo in potronjo. Z samim skladienjem blaga zagotavljamo nemoteno izvajanje materialnih tokov. Tako se nam ne more zgoditi, da bi proizvodnja obstala zaradi primanjkljaja potrebnih proizvodnih sredstev (Zapiski predavanj: Logistika v proizvodnji). Vendar lahko proces skladienja, e se ga ne lotimo na pravilen, strokoven nain, prinaa velike gospodarske izgube. Uskladieno blago oziroma zaloge za podjetje, v kolikor niso v uporabi, pomenijo stroek in posledino izgubo, zato mora podjetje stremeti k im bolj optimalnemu skladienju. Najbolje za podjetje bi bilo, e bi lahko poslovalo po sistemu Just in time, kar pomeni, poslovanje brez zalog. V kolikor znajo podjetja pravilno optimizirati skladienje, lahko v veliki meri sklestijo stro ke in tako postanejo bolji od konkurennih podjetji. Na tem mestu nastopijo strokovnjaki s podroja logistike, ki so za to usposobljeni. Torej, podjetja lahko e s dobro logistiko privarujejo samo v sektorju skladienja in sebe na ta nain postavijo pred konkurenco. Ker si veliko podjetji ne more privoiti strokovnjakov s podroja logistike, se enostavno odloijo, da storitev skladienja v veji meri prepustijo v izvajanje drugim specializiranim podjetjem za to dejavnost, tako imenovanim javnim skladiem. To so podjetja, ki se ukvarjajo s skladienjem blaga ter z drugimi procesi v sklopu skladienja za svoje naronike. Dolnost komitenta je, da javnemu skladiu plaa uporabnino za skladie in tako nima ve opravka z skladienjem. Tako mu tudi ni potrebno zaposlovati dodatnih delavcev v skladiu ter strokovnjakov, ki vodijo skladino poslovanje. 1.1 Predstavitev Problema V skladiu se vsakodnevno izvajajo vsaj trije logistini procesi, med njimi najpomembneji proces komisioniranja oziroma priprave blaga na izdajo. Komisioniranje je torej proces pri katerem skladiniki na podlagi zahtevka za izdajo pripravijo blago do te mere, da je pripravljeno na izdajo ter odvoz. V diplomskem delu se bomo tako pozorneje osredotoili na proces komisioniranja, ki je najzahtevneji ter zanj skladiniki porabijo najve asa. Ne samo proces komisioniranja temve izvajanje vseh logistinih procesov v skladiu nevarnega blaga je oteeno predvsem zaradi obveznega upotevanja in izvajanja varnostnih ukrepov, ki so v takem skladiu nujni ter tudi zakonsko predpisani. Varnostni ukrepi prav tako podaljujejo izvajanje procesov v skladiu vendar najbolj negativno vplivajo prav na proces komisioniranja. Zaradi zmanjanja strokov bi bilo potrebno as izvajanja procesa komisioniranja skrajati, tudi v skladiu nevarnega blaga. 1.2 Predstavitev Okolja Podjetje Intereuropa oziroma koncern Intereuropa je globalno logistino podjetje ter eden izmed vodilnih ponudnikov celovitih logistinih storitev na obmoju Slovenije in jugovzhodne Evrope. Kopenski, pomorski in zrani promet so podroja, kjer podjetje Intereuropa ponuja celovite logistine reitve. Poudariti je potrebno e ostale dejavnosti, ki jih podjetje opravlja, le te so carinske, terminalske, skladine in druge storitve. Podjetje ima svoj sede v Kopru ter posluje preko osmih poslovnih enot razporejenih po Sloveniji. Koncern pa poleg mree poslovnih enot sestavlja e devetnajst povezanih drub v trinajstih dravah. Podjetje svoje storitve ponuja ne samo v Sloveniji ter po Evropi tem ve tudi po celotnem svetu. Lastno poslovno mreo podjetja sestavljajo Slovenija, Hrvaka, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija, rna Gora, Rusija, Francija, Avstrija, Ukrajina, Nemija, Kosovo in Albanija. Intereuropa sodeluje tudi v ve mednarodnih organizacijah kot so FIATA, IATA, FETA idr. Za uresnievanje zastavljenih ciljev podjetja, skrbi skoraj 2.800 zaposlenih, ki izvajajo logistine storitve in skrbijo za uspeno poslovanje podjetja. Pohvalijo se lahko z veliko povrino skladinih povrin, ki obsega 230.000 m2. (vir: O Intereuropi) FILIALE LOGISTINE REITVE MARIBOR V Mariboru deluje ena izmed osmih poslovnih enot koncerna Intereuropa. Glavna dejavnost mariborske poslovne enote je skladienje blaga. V obstojei poslovni enoti imajo razline tipe skladi, ki so pokrita ali odkrita. Skladie za nevarno blago, pretono in carinsko skladie sodijo med pokrita skladia, ki v skupni povrini obsegajo 28.971m2. Poslovalnica nepokrita skladia uporablja za carinsko skladie, ki v skupni povrini obsega nekaj ve kot 11.000 m2. Carinske dejavnosti ne opravljajo samo na prostem temve tudi v pokritih skladiih. Tako svojim strankam v skupni meri ponujajo ez 40.000 m2 pokritih in nepokritih povrin za skladienje raznovrstnega blaga. (vir: Interno gradivo FLR) Poslovalnico v Mariboru bi tako lahko teli za tako imenovano javno skladie, ki svojim strankam ponuja monost uskladienja blaga ter opravljanje ostalih logistinih procesov v skladiu. Svojim komitentom tako nudijo dodatne logistine storitve kot so na primer pretovor blaga, prepakiranje, oplemenitenje blaga oziroma priprava blaga za trie, kar pomeni, da izvajajo operacije kot so etiketiranje, pakiranje, sortiranje. Kot osnovni operaciji poleg samega skladienja opravljajo carinjenje blaga ter komisioniranje. 1.3 Metode dela Da bomo lahko opravili im podrobnejo analizo procesa komisioniranja in tako prili do zahtevanih reitev, ki bi izboljale postopek komisioniranja in s tem zmanjala stroke ter skrajala as izvajanja, moramo posei po doloenih vnaprej poznanih metodah. Pri izdelavi diplomskega dela smo posegali po metodah: Metoda analize in sinteze Metoda dokazovanja in izpodbijanja Metoda deskripcije Primerjalna metoda Teorija sistemov kot metoda Metoda preuevanja primerov Metoda opazovanja in tetja ter Metoda merjenja 2. TEORETINE OSNOVE KOMISIONIRANJA 2.1 Skladienje Skladienje je zelo pomembno podroje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Zagotavlja normalen potek materialnih tokov. Omogoa delovanje drugih funkcij: nabave proizvodnje in prodaje saj zagotavlja nemoteno oskrbo ob planiranem asu. Skladienje vzdrevanje zalog, povzroa visoke stroke in to vpliva na gospodarnost celotnega podjetja. (Zapiski predavanj: Logistika v proizvodnji) Brez skladienja proizvodno podjetje ne more uspevati, saj je nemogoe tako natanno uskladiti dobavo blaga, ki ga potrebuje za proizvodnjo. Naloga skladienja je premagovanje asovnih neenakosti med raznimi dejavnostmi v podjetju. (Logoar, 2005) Skladia ponujajo prostor za hrambo blaga, ki aka na proizvodnjo oziroma na izdajo. Za ustrezno skladienje blaga morajo biti skladia primerno opremljena. Omogoati morajo strokovno hrambo blaga s pomojo specializiranih naprav ter usposobljene delovne sile. Podjetja, ki se ukvarjajo z skladienjem, na primer tudi javna skladia s pomojo ustrezne tehnologije ter usposobljenega kadra skrbijo za izvajajo tirih osnovnih procesov: sprejem blaga skladienje vzdrevanje zalog komisioniranje blaga izdaja blaga Skladina podjetja opravljajo tudi druge storitve, ki se obiajno opravljajo skupaj z osnovno dejavnostjo. Te so: pretovor odpravljanje in dostavljanje poiljk pripravljanje blaga na trie plaevanje storitev na podlagi predujma poravnavanje drugih strokov za uskladieno blago posredovanje prodaje (Zapiski predavanj: Logistika v proizvodnji) Skladieno blago oziroma zaloge za podjetje predstavljajo stroek, kar pomeni poslovno izgubo za as ko blago miruje. Brez skladienja, poslovanja ni mogoe izvajati, zato so podjetja prisiljena k im veji optimizaciji strokov, ki nastanejo zaradi skladienja. Med stroke skladienja sodijo: stroki najemnine skladia stroki vzdrevanja skladia varovanje zalog in zavarovanja stroki pokodb na blagu, ki so nastali med skladienjem stroki ravnanja z zalogami in oportunitetni stroki, ki jih povzroajo vezana finanna sredstva v zalogah plae zaposlenim Letni stroki zalog znaajo priblino 20-25% povprene vrednosti zalog (Zapiski predavanj: Logistika v proizvodnji) 2.2 Kaj je komisioniranje? Komisioniranje je ena izmed bistvenih operacij v skladiu. Je proces pri katerem so vkljuene vse operacije, ki so potrebne za oblikovanje posameznih poiljk na podlagi naroil. (vir: Kaj je komisioniranje). V skladiu se odvijajo tiri osnovne operacije, med katere uvramo tudi komisioniranje. Komisioniranje je asovno opredeljeno in sicer se proces zane v trenutku izdaje naloga za komisioniranje ter se zakljui ob predaji blaga na odpremno rampo. Praktini del se nekoliko razlikuje od teorije, saj skladina podjetja procesa komisioniranja ne loujejo tako strogo. Skladiniki pod procesom komisioniranja vidijo e izdajo blaga ter administrativno poslovanje. Slika 1: asovna omejenost procesa komisioniranja (lasten vir) Glede na analize skladiniki za proces komisioniranja glede na ostale tri procese porabijo najve asa. Da je proces komisioniranja res pomemben dokazuje dejstvo, da zanj skladiniki porabijo najve asa in je pri izvajanju procesa komisioniranja mono pri narediti najve napak. Napake za proraun podjetja predstavljajo nepotrebne stroke. Napake pri izvajanju procesa komisioniranja: administrativne napake koliinsko nepravilna izdaja vsebinsko nepravilna izdaja pokodbe pri manipuliranju z blagom Za podjetje je najbolj optimalno, da se napake ne dogajajo. V kolikor skladiniki elijo izpolniti zahtevo vodstva podjetja morajo za zmanjanje napak delati bolj previdno kar pomeni, da je delo opravljeno poasneje. Glede na porabljen as za izvajanje vseh procesov v skladiu, v skladinih podjetjih kot so na primer javna skladia, skladiniki za izvajanje procesa komisioniranja porabijo povpreno 4 5 delovnih ur oziroma 50 62,5% delovnega asa. POMEN UINKOVITEGA KOMISIONIRANJA V kolikor je komisioniranje uinkovito lahko glede na opravljene analize privarujemo, od 20 30 % strokov. Komisioniranje je lahko uinkovito v kolikor v skladie uvedemo novitete, ki proces pospeijo, odpravijo napake, poveajo samokontrolo skratka zmanjajo zamude in oklestijo nepotrebne stroke. Te novitete oziroma spremembe so: reorganizacija skladia prenova informacijske podpore skladiu posodobitev manipulativnih delovnih sredstev usposabljanja in motiviranja skladinikov 2.3 Skladienje nevarnega blaga Nevarno blago so snovi, materiali in predmeti, ki so razvreni po razredih na: eksplozivne snovi, pline, vnetljive tekoine, vnetljive trdne snovi, samovnetljive snovi, snovi, ki v stiku z vodo sproajo vnetljive pline, perokside, organske perokside, strupe, kune snovi, radioaktivne snovi, jedke snovi in drugo nevarno blago. Nevarno blago so tudi odpadki, pripravki in jedrski material, e izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med nevarno blago po predpisih iz prejnjega lena. (vir: ZPNB, 4.l) Skladienje in ravnanje z nevarnimi snovmi v manjih enotah je bilo vse do leta 2008 in je v nekaterih segmentih e danes neurejeno. O neurejeni zakonodaji so pisale tudi Finance (vir: Finance, 2007), v katerih avtorica opozarja, da niti evropska in niti slovenska zakonodaja neposredno ne urejata podroja skladienja manjih koliin nevarnih snovi. Med manje koliine tejemo blago, ki je namenjeno konnim porabnikom in je praviloma teko med 5 25 kg. Veje koliine predstavljajo blago skladieno v silosih in cisternah, nafta skladiena v podzemnih rezervoarjih je primer velike koliine. Zakonodaja, tako evropska kot slovenska sicer pokriva podroje skladienja velikih koliin nevarnih snovi, vendar pri skladienju malih koliin te zakonodaje ne gre upotevati. Omenjeni lanek navaja dejstvo, da je nemogoe zajeti vse kombinacije nevarnih snovi kar naj bi bil bistven vidik zakaj celovita zakonodaja na tem podroju e ne obstaja. Vendar je skladienje nevarnih snovi manjih koliin v Sloveniji e delno urejeno in sicer z naslednjimi zakoni in pravilniki: Zakon o prevozu nevarnega blaga Zakon o kemikalijah Pravilnik o postopku za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij, prometa z nevarnimi kemikalijami, skladienja nevarnih kemikalij ali uporabe nevarnih kemikalij, razvrenih kot zelo strupene (T+) ali strupene (T) Pravilnik o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami Pravilnik o posebnih pogojih za promet z nevarnimi kemikalijami pravilnik o sanitarno-tehninih pogojih za promet oziroma proizvodnjo nevarnih kemikalij Zdruenje kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije in Urad za kemikalije podjetjem, ki se ukvarjajo z skladienjem nevarnega blaga nalagata odgovornost, da s pomojo varnostnega svetovalca pripravijo interne predpise, ki urejajo omenjeno podroje. Z internimi predpisi podjetja doloajo: nain skladienja in navodila za ukrepanje ob izrednih dogodkih razmerah. Odgovorna pravna oseba, ki zaposluje inpektorje, ki izvajajo omenjene zakone in predpise je Urad Republike Slovenije za kemikalije. Omenjen Urad bi moral poskrbeti, da bi se v Sloveniji sprejel celovit pravilnik oziroma zakon, ki bi urejal podroje skladienja nevarnega blaga, saj je lastnikom skladi, ki se s tem ukvarjajo oteeno iskanje novitet, ki se v zakonih, pravilnikih in drugih podzakonskih aktih pojavljajo. Med pristojnostmi Urada za kemikalije je tudi izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki si ga po 44. lenu ZKem morajo pridobiti pravne ali fizine osebe, ki opravljajo dejavnost (vir: O dovoljenju za opravljanje dejavnosti): proizvodnje nevarnih kemikalij prometa z nevarnimi kemikalijami skladienje nevarnih kemikalij ali uporabe nevarnih kemikalij razvrenih kot zelo strupene ali strupene. 2.4 Oznaevanje nevarnih snovi Nevarne snovi imajo na svoji embalai etiketo na kateri so oznaeni vsi obvezni in za skladinika nujni podatki, ki jih mora poznati kadar rokuje z nevarnimi snovmi. Na embalai je obvezna tudi nalepka o vrsti nevarne snovi. Slika 2: Simboli za nevarnost na embalai pripravkov, ki vsebujejo nevarne snovi (vir: O simbolih za nevarnost) 2.5 Varnostni ukrepi pri skladienju nevarnega blaga Podjetje, ki se ukvarja z skladienjem nevarnega blaga mora upotevati in izpolnjevati zgoraj navedeno zakonodajo. Ker je zakonodaja na tem podroju e vedno slabo pripravljena, je Zdruenje kemijske industrije pri GZS izdalo smernice za meano skladienje nevarnega blaga, ki opredeljujejo na kak nain je potrebno katero nevarno blago skladiiti. (vir: Smernice za meano skladienje kemikalij) Bistveni poudarki iz zakonodaje in predpisov so sledei: priporoljivo je, da se eksplozivi in lahko vnetljive snovi ne skladiijo skupaj. skladie mora biti varovano pred poarom (protipoarni zidovi in vrata) avtomatsko urejeno zapiranje skladinih vrat v primeru izrednih razmer gasilni aparati morajo biti na dosegu roke urejeno vzdrevanje temperature podjetje mora izdelati navodila za ukrepanje ob izrednih razmerah upotevanje varstvenih ukrepov za vsako nevarno blago mora obstajati varnostni list. VARNOSTNI LIST Varnostni list je dokument, ki vsebuje varnostne podatke o doloeni nevarni snovi oziroma kemikaliji. Vsaka drava opredeli kakno obliko naj ima varnostni list in le ta je zakonsko doloena. V Sloveniji je predpisana sledea oblika varnostnega lista (vir: O varnostnem listu) Naslov poglavja Opis poglavja 1. Identifikacija snovi ali pripravka in podatki o dobavitelju Trgovsko ime in drugi podatki, ki omogoajo istovetenje snovi, uporaba, podatki o dobavitelju, telefon v nujnih primerih. 2. Sestava s podatki o nevarnih sestavinah Navedba popolne sestave in podatkov o nevarnostih, ki jih snov lahko povzroa. 3. Ugotovitve o nevarnih lastnostih Kratek in jasen opis glavnih nevarnosti, neugodnih uinkov na zdravje, okolje. 4. Ukrepi za prvo pomo Medicinsko preverjene informacije o nudenju prve pomoi. 5. Ukrepi ob poaru Navedba primernih in neprimernih gasilnih sredstev, ustrezne opreme, posebnih nevarnosti ob poaru (na primer eksplozija). 6. Ukrepi ob nezgodnih izpustih Osebni varnostni in okoljevarstveni ukrepi, opis ienja. 7. Ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladienje Opis tehninih ukrepov ob ravnanju s snovjo/pripravkom (prezraevanje, priporoeni postopki) ter opis razmer za skladienje. 8. Nadzor nad izpostavljenostjo/varnost in zdravje pri delu Mejne vrednosti izpostavljenosti, primerna oprema za zaito telesa pred izpostavljenostjo. 9. Fizikalne in kemijske lastnosti Izgled, vonj, drugi merodajni fizikalno kemijski podatki (vrelie, vnetljivost, topnost itd). 10. Obstojnost in reaktivnost Obstojnost pri razlinih pogojih, nevarne reakcije pri doloenih pogojih, pogoji, ki se jim je treba izogibati. 11. Toksikoloki podatki Jasen in jedrnat opis kodljivih uinkov na zdravje 12. Ekotoksikoloki podatki Moni uinki na okolje, obnaanje snovi/pripravka v okolju, razgradljivost, akumulacija v okolju. 13. Odstranjevanje Opis ustreznih nainov odstranjevanja odpadkov, presenih koliin, ovojnine 14. Transportni podatki Ukrepi za prevaanje v javnem prometu in znotraj podjetja. 15. Zakonsko predpisani podatki/podatki o predpisih Navedba podatkov za zdravje ljudi, varnost in okolje, ki so navedeni na nalepki, skladno s pravilniki, zakoni in drugimi predpisi. 16. Druge informacije Seznam R- in S-stavkov z besedili, napotilo o mestu, kjer so dosegljive nadaljnje informacije, viri podatkov v varnostnem listu, seznam vseh preteklih sprememb varnostnega lista. Tabela 1: obvezna oblika varnostnega lista (vir: O varnostnem listu) Varnostni list je najpomembneji dokument, ki spremlja nevarne snovi in mora biti na vidnem mestu. Zaposleni v skladiu nevarnega blaga morajo biti z varnostnim listom seznanjeni, kar pomeni, da morajo vedeti vse potrebno o nevarnih snoveh, ki se nahajajo v skladiu, da lahko z njimi manipulirajo. SKRB ZA VARNOST IN IZOBRAENOST ZAPOSLENIH, KI DELAJO V SKLADIU NEVARNEGA BLAGA V skladiu nevarnega blaga so lahko praviloma zaposlene osebe, ki imajo vsaj srednjeolsko izobrazbo in so opravile teaj za ravnanje z nevarnim blagom, ki ga pripravljajo Centri za varno delo. Praviloma so lahko v skladiu nevarnega blaga zaposlene samo osebe, ki so dopolnile 18. let. Zakon v doloenih izjema dopua mladoletnim osebam delo v skladiu, e opravijo teoretino in praktino usposabljanje za varno ravnanje z nevarnimi kemikalijami. Ves as dela v skladiu morajo biti mladoletne osebe pod nadzorstvom odgovorne osebe v skladiu. (vir: Zakon o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami).Na omenjenem teaju bodoe skladinike usposobljene za ravnanje z nevarnim blagom pouijo o: predpisih s podroja ravnanja in skladienje z nevarnimi kemikalijami sistemu oznaevanja nevarnih kemikalij in varnostnih oznakah splonih nevarnostih na delovnem mestu ukrepih v primeru nesre ali izrednih razmer v skladiu nevarnega blaga manipulativnih sredstvih, ki se uporabljajo v skladiu nudenju prve pomoi pri zastrupitvah z nevarnimi kemikalijami primernostih skladienja nevarnega blaga zakonodaji, ki ureja podroje skladienja nevarnega blaga (vir: Ravnanje z nevarnimi snovmi) Zaposleni, ki ravnajo z nevarnim blagom morajo teoretino in praktino preverjanje znanja obnavljati enkrat letno razne, e zakon doloa drugae. V koliko skladiniki omenjenega preizkusa ne opravijo zanje velja enako kot za mladoletne osebe, da lahko z nevarnimi kemikalijami ravnajo le pod nadzorstvom odgovorne osebe. Po konanem izobraevanju si skladinik pridobi potrebno izobrazbo, kar pomeni, da pozna delovni proces, vrste nevarnih kemikalij, ki nastopajo v delovnem procesu in njihove nevarne lastnosti. (vir: Zakon o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami) POSEBNOST LOGISTINIH PROCESOV V SKLADIU NEVARNEGA BLAGA Ker je skladienje nevarnega blaga omejeno s vidika zakonodaje (ZKNB, ZKem idr.) je prenova procesa komisioniranje ter ostalih procesov v veliki meri oteena. Onemogoena je veja reorganizacija prostorov, prestavljanje blaga, uvedba nekaterih manipulativnih tehnologij. Procesi potekajo poasneje, saj morajo zaposleni z blagom ravnati bistveno bolj pazljivo kot v skladiu nenevarnega blaga. Kljub vsem zakonskim in drugim omejitvam smo proces komisioniranja v skladiu nevarnega blaga analizirali ter poiskali reitve, ki so predstavljene v nadaljevanju. 3.2 Kritina analiza obstojeega stanja Osrednja naloga diplomskega dela je prenova procesa komisioniranja v skladiu nevarnega blaga, eprav so zaposleni v doloenih postopkih oziroma fazah predhodno natetih procesov v skladiu, torej tudi znotraj procesa komisioniranja, e uvedli doloene spremembe in osnovne procese malenkostno spremenili. Za nastale spremembe tako obstajajo tehtni argumenti na osnovi vzrokov za teave pri delu. Najpomembneje je, da so eleli izboljati proces dela, saj so prili do spoznanja, da je osnovni oziroma sploni nain dela v doloenih fazah neuinkovit in zamuden. Spremembe s katerimi so malenkostno posegli v osnovne procese skladienja so: samovoljna reorganizacija skladia, dopolnitev nepolnih palet z blagom za drugega naronika, dodatno ifriranje artiklov z iframi podjetja, vnaprejnje delno pripravljanje komisionov na podlagi zahtevka za izdajo. Kljub samovoljni reorganizaciji osnovnih procesov v skladiu je s pomojo prenove mono dosei e veje in uinkoviteje izboljanje stanja, predvsem v procesu komisioniranja in le tega pribliati k optimalnosti. Po temeljiti preuitvi obstojeega stanja, predvsem pri izvajanju procesa komisioniranja, je mogoe opaziti, da se najveje napake dogajajo prav pri izvajanju slednjega procesa. In prav pri procesu komisioniranja je mogoe z popolno reorganizacijo dosei najvidneji uinek. Veina napak, ki se pojavljajo med izvajanjem procesa komisioniranja, je posledica neracionalne izrabe delovnega asa, ki povzroa najveje stroke ter najbolj obremenjuje zaposlene. Vzroke za neracionalno izrabo delovnega asa prikazuje vzrono posledini diagram na sliki. Slika 6: Prikaz vzrokov za neracionalno izrabo delovnega asa (lasten vir) Sam proces komisioniranja in izdaje blaga je podrobno opisan v prejnjem podpoglavju. V nadaljevanju bodo poudarjene zgolj problematine faze procesa komisioniranja s strani neracionalne izrabe delovnega asa. Najve pripomb oziroma najve kritik leti predvsem na nain pripravljanja komisionov. Pri tem kritika se kritika ne nanaa na zaposlene, ki zgolj opravljajo delo po navodilih, temve nainu dela in sredstvom, ki so jim za delo na razpolago. Dandanes ivimo v asu, ko je kupec kralj ali celo e diktator in prodajalec mu mora v vseh pogledih ustrei. Ta vidik namre predstavlja enega izmed bistvenih razlogov zakaj prihaja do teav oziroma problemov pri izvajanju procesa komisioniranja. Da bi podjetje obdralo svoje najemnike skladi, ustree veini njihovih zahtev, ki so v doloenih primerih pretirane. V em je konkreten problem? Najemnik skladia omogoa svojim strankam, da naroajo tudi po samo en artikel naenkrat. Tak nain je za kupca najbolji in cenovno najugodneji. Prav tako je zadovoljen prodajalec, saj je uspel prodati blago. Nihe pa ne razmilja o prevozu blaga od prodajalca do kupca. Zaradi dopuanja liberalnega naina naroanja, imajo posledino zaposleni v skladiu velike teave. Dejansko se tudi v praksi zgodi, da kupec naroi en artikel, ki pa vsekakor ne zasede celotne palete. Na sreo se omenjeni primeri ne pojavljajo prav pogosto. Bolj pogosto se pojavlja, da kupec naroi par izdelkov, ki e vedno ne zapolnijo palete. Neredko je naroilnica sestavljena iz naslednjih zahtevkov: 1x istilo 1 (paket vsebuje 25 kom), 2x istilo 2 (paket vsebuje 10 kom), 1x istilo 3 (v paketu je 100 kom stranka zahteva le 10 komadov). Teava je v tem, da mora skladinik v taknem primeru nekatere pakete tudi odpreti in iz le teh vzeti le naroeno koliino, ki je manja od velikosti transportno skladine enote. V omenjenem primeru je potrebno blago izdati po kosih, ki ne zapolnijo transportne enote. Znotraj ene transportne enote se posledino zloiti blago za ve dva ali ve naronikov. Pogosto se zgodi, da je transportna enota, v naem primeru paleta, tako neprimerno zapolnjena. Za primer navajamo zlaganje le v enem sloju, neprimernost za nalaganje ene palete vrh druge, nestabilnost blaga na paleti,. Palete na kateri je samo en sloj blaga ne ovijajo s folijo, saj je to praktino nemogoe in po nepotrebnem poveuje stroke, ki so e nastali z neizkorienostjo nosilnosti in povrine palete. Iz neovite palete lahko med prevozom blago v doloenih pogojih zdrsne iz palete. Omenjene teave so v veliki meri povezane s strankam dopuenim liberalnim nainom naroanja. Vendar liberalni nain naroanja ni edini vzrok za teave, eprav predstavlja glavni del. Pri izvajanju procesa komisioniranja in izdaje blaga je mogoe opaziti sledee vzroke za manj uinkovit nain dela: slaba informacijska podpora v skladiu, velikokrat se prehodi ista pot pri izdelovanju enega komisiona, blago na komisionirnem nalogu se nahaja v dveh med seboj fizino loenih skladiih, za pripravo komisionov sta tirim zaposlenim v skladiu na voljo le dva rona viliarja ter po en elektrini in regalni viliar, asovne izgube zaradi hitrosti odpiranja/zapiranja glavnih skladinih vrat, prazne palete so skladiene zunaj, pred skladiem. SLABA INFORMACIJSKA PODPORA SKLADIU Proces komisioniranja v skladiu nevarnega blaga podjetja Intereuropa se trenutno izvaja rono, kar pomeni, da skladinik dobi na papirju izpisano listo za komisioniranje na podlagi katerega poie blago in ga po postavitvi na paleto odkljuka na listi za komisioniranje. Na listo za komisioniranje dopie e koliino izdanega blaga, v primeru da je blaga na zalogi manj kot je zahtevano. Po odpravljenem procesu komisioniranja je odstopanja potrebno opraviti, kar predstavlja dodatno in nepotrebno delo. V raunalniki bazi je potrebno potrditi katero blago je bilo izdano in katero ne ter v primeru primanjkljaja zaloge spremeniti koliko blaga je bilo izdanega. Skladiniku dejansko tega dela ne bi bilo potrebno opravljati, saj je to dejansko potreben a nekoristen as. Za opravljanje taknega dodatnega dela skladinik dnevno porabi od 30 minut do ene ure ali celo ve. IZDELOVANJE KOMISIONA Na novo zaposleni skladiniki vsega blaga e ne poznajo in ne vedo na kateri lokaciji se nahaja, prav tako ne vedo v katerem skladiu se blago pravzaprav nahaja. Iz liste za komisioniranje je te informacije nemogoe razbrati, razen v primeru, da skladinik pozna lokacijske ifre in na podlagi teh ve v katerem skladiu je blago skladieno. Kot novinec v skladiu tako na novo zaposleni skladinik zaradi ronega sistema porabi precej ve asa kot izkuen skladinik, da poie blago, ki je zahtevano na listi za komisioniranje. Teh teav sicer zaposleni, ki to delo opravljajo e vrsto let nimajo, vendar se vseeno zgodi, da morajo obasno tudi ti doloeno blago iskati. Za globalni logistini servis, kakor se podjetje Intereuropa oglauje na triu, je vztrajanje pri ronem sistemu dela, kakrnega so poznali pred dvajsetimi in ve leti, nesmiselno in povzroa velike asovne zamude. Pogosto se zgodi, da zaposleni pripravljajo komision, ki je sestavljen iz nevarnega in nenevarnega blaga, kar pomeni, da je potrebno zbrati blago v obeh, fizino loenih skladiih. V primeru, da skladinik iz kakrnega koli razloga ne pozna natanne lokacije blaga, se mu lahko kaj hitro zgodi, da mora za pripravo enega komisiona vekrat preiti med fizino loenima skladiema, kar predstavlja najveji vzrok za neracionalno izrabo delovnega asa. Tako se izgublja as, ki je v logistiki bistvenega pomena. UPORABA VILIARJEV V SKLADIU Vsi zaposleni so primerno usposobljeni za vonjo viliarja, ki ga pri svojem delu veliko uporabljajo. Skladinikom je na razpolago le en elektrini viliar ter en regalni viliar. Raba regalnega viliarja je omejena le na podroje regalnega skladia, elektrini viliar pa se uporablja tako v skladiu za nevarno blago kot v skladiu za delno nevarno in ostalo blago. Nemalokrat pride do primera, ko en viliar hkrati potrebujeta dva skladinika. Eno opravilo tako aka. V omenjenih primerih ponovno prihaja do asovnih izgub v procesu, proces komisioniranja se iz nepotrebnih razlogov podaljuje zaradi pomanjkanja manipulativnih delovnih sredstev. V skladiu za nevarno blago so skladieni razni eksplozivi in lahko vnetljive snovi. V njem je dovoljeno uporabljati zgolj viliar na elektrini pogon, ki ne predstavlja nevarnosti za potencialni vig in eksplozijo. Nakup omenjenega viliarja je draji in se tako podjetje teje odloi za nakup dodatnega. Sedaj, ko je obseg dela bistveno veji kot pred asom, ko se je odloalo o obnovi manipulativnih delovnih sredstev, se dogaja, da skladiniki ne morejo kakovostno opravljati svojega dela. VHODNA VRATA V SKLADIE Ker se v obeh skladiih nahaja nevarno blago morajo skladiniki v skladu z internimi varnostnimi predpisi ter veljavno zakonodajo v skladiu vzdrevati primerne pogoje, kot so temperatura, vlaga in podobno. Temperatura v skladiu se ne sme spustiti pod est stopinj Celzija, kar velja tako za skladie nevarnega kot za skladie v katerem se nahaja ostalo nevarno blago. Vzdrevanje temperature je tudi eden izmed razlogov, zakaj sta skladii zaprti z elektrinimi vrati. Da je skladie zaprto, je sicer pravilno, saj se ne sme dovoliti vstop nepooblaenim osebam, ki bi lahko povzroile morebitno kodo. Vsekakor se tudi ne sme dovoliti pojav temperature izven dovoljenega temperaturnega obmoja. Zaradi nepravilnosti bi zagotovo sledile velike finanne sankcije. Vhodna skladina vrata, ki se sicer odpirajo avtomatino, po nepotrebnem povzroajo asovne izgube pri izvajanju procesov v skladiu, saj je njihovo odpiranje in zapiranje precej zamudno. Najveji negativen vpliv imajo seveda na proces komisioniranja, pri katerem napake, kot e omenjeno, povzroajo najveje asovne izgube. Prazne palete, katere se uporablja pri komisioniranju so zloene zunaj, pred skladiem. Kadar skladinik potrebuje novo paleto mora iz skladia. Ker senzor za premikanje vrat zazna gibanja ele, ko je skladinik tik pred vrati, mora le ta akati 10 sekund, da se vrata odprejo. Potem, ko se vrata odprejo, se po desetih sekundah ponovno zaprejo. V tem asu se skladiniku ne uspe vrniti nazaj v skladie. Pri povratku mora ponovno akati na odpiranje vrat, da lahko vstopi v skladie. Izguba asa pri vstopu in izstopu ni povezana samo s praznimi paletami postavljenimi izven skladia. Med izvajanjem procesa komisioniranja je potrebno vekrat dnevno iz enega v drugo skladie. Ker se v obeh skladiih nahaja nevarno blago morata zato obe skladii biti zaprti s skladinimi elektrinimi vrati. e setejemo koliko asa povpreno izgubimo samo s tem, da akamo, da se nam vrata odprejo, pridemo do rezultata, da skladinik zaradi poasnosti odpiranja vrat dnevno izgubi vsaj 10 do 20 minut. Tabela 4: Analiza delovnega asa s pomojo procesne karte (lasten vir) 4. PRENOVA PROCESA KOMISIONIRANJA V SKLADIU NEVARNEGA BLAGA V prejnjih poglavjih smo obirno predstavili celoten potek dela, ter tudi podali kritino razmiljanje o opazovanem procesu. Na vzroke za neracionalno izrabo delavnega asa sicer naletimo v vseh procesih v skladiu, vendar izpostavljamo le najoitneje, ki se pojavljajo v procesu komisioniranja in izdaje blaga. V tem poglavju so na podlagi izdelane kritine analize podane reitve, izboljave s katerimi je mogoe prenoviti proces komisioniranja in odpraviti omenjene vzroke za neracionalno izrabo delavnega asa. V kolikor bi podjetju uspelo v resnici odpraviti vzroke v procesu komisioniranja, bi lahko znatno zmanjali stroke ter omogoili delavcem, da enako koliino delo kot prej opravijo na laji nain in precej hitreje. V prejnjem poglavju predstavljeni vzroki negativno vplivajo na proces komisioniranja in se bistveno odraajo v neracionalni izrabi delavnega asa. Reitve, ki bi jih morali uvesti v procesu komisioniranja za odpravo opisanih vzrokov neracionalnosti, so natete v tabeli 4. Vzrok za izgubo delovnega asa Reitev za odpravo vzroka Potreba po finannih sredstvih Dolga prehojena pot med izdelovanjem komisionov Monost prehoda na sredini regalne vrste. NE Odpiranje/zapiranje vhodnih vrat Sprememba nastavitev vrat oziroma sprememba senzorja. DA/NE Shranjevanje praznih palet Sprememba lokacije shranjevanja praznih palet. NE Uporaba viliarja Nakup dodatnega viliarja. Uporaba dolgih vilic s katerimi bi bilo mogoe prenaati dve paleti hkrati. DA Roni nain dela informacijska podpora skladiu Uvedba sodobne informacijske tehnologije (RFID, terminali in rtne kode). DA Roni nain dela v administraciji Posodobitev informacijske tehnologije, poenotenje raunalnikih programov in ifer z najemnikom skladia. DA Tabela 5: Pregled vzrokov za neracionalno porabo asa z reitvami (lasten vir) V postopku komisioniranja bi bilo smiselno najprej uvesti ceneje reitve, saj za njihovo uresniitev ne potrebujemo vejih finannih sredstev. Z uvedbo teh izboljav sicer bistveno ne bi izboljali procesa komisioniranja do te mere, da bi obutno zmanjali stroke ter posledino ogromno privarevali. S temi izboljavami bi zaposlenim olajali delo in poveali njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu. Hkrati bi zmanjali asovne izgube, ki nastajajo pri izvajanju procesa komisioniranja. asovne izgube sedaj pomenijo dodatne in nepotrebne stroke. Vpliv na finanno poslovanje drube bi bil zagotovo pozitiven, vendar le manje vrednosti. 4.1 Dodaten prehod na sredini regalne vrste Vsakodnevno skladiniki v zimskem asu pripravijo v popreju 45 60 komisionov. Velikokrat se zgodi, da je zahtevano blago razporejeno po celotnem skladiu. V veini primerov naronik hkrati zahteva blago, ki je skladieno v obeh skladiih, tako v skladiu nevarnega blaga kot v skladiu v katerem se nahaja ostalo nevarno in nenevarno blago. Skladinik za pripravo komisionov prehodi zelo dolgo pot, ki je ocenjena na povpreno 6 kilometrov dnevno. Prav tako je potrebno ponoviti, da skladinik ne prehodi zgolj poti za pripravljanje komisionov in ne opravlja samo aktivnosti v procesu komisioniranja. Njegova dnevno prehojena pot je tako e dalja od zgoraj omenjene. To je e dodatni razlog za nujnost skrajevanja prehojene poti. S krajo prehojeno potjo na delovno izmeno bi zmanjali izrpanost skladinikov, ki bi ob izteku delovnega asa e vedno kvalitetno in hitro izvajali vse procese. e vzamemo primer, da mora pripraviti komision iz blaga, ki se nahaja samo v skladiu ostalega nevarnega blaga, to pomeni, da ni premikov v skladie nevarnega blaga. Povpreno zahtevano tevilo kosov na komisionirnem nalogu je med 10 do 20. Da skladiniki pripravijo tak komision se morajo po blago odpraviti v minimalno tri regalne vrste. e upotevamo povpreje, skladinik za izdelavo enega komisiona prehodi med 150 in 200 metri. Dnevna povprena prehojena pot enega skladinika, e upotevamo povpreno tevilo komisionov, ki jih skladinik pripravi v enem dnevu znaa med 4 do 8 kilometrov. Vsakodnevna hoja v omenjenem obsegu utruja zaposlene in oteuje njihovo delo. Zaposleni na koncu delovne izmene ne delujejo enako uinkovito kot na zaetku. Ker na uinkovitost dela vpliva ve dejavnikov, ne samo prehojena pot, je smotrno zmanjati vpliv nekaterih dejavnikov za izrpanosti na delovnem mestu. Seveda tistih, na katere je mogoe vplivati. Zelo teko oziroma skoraj nemogoe je namre izboljati nain dvigovanja blag a, ki je vse prej kot lahko. Da bi zaposlenim olajali delo, kar bi posledino pripomoglo k veji produktivnosti, predlagamo, da bi skrajali prehojeno pot z dodatnim prehodom na sredini regalne vrste, kot prikazuje slika x. Slika 7: prehod na sredini regalne vrste (lasten vir) Prednosti predloga glede dodatnega prehoda na sredini regalne vrste e bi na sredini regalne vrste ustvarili prehod, bi skladinikom ne bilo potrebno prehoditi celotne vrste za to, da pridejo v drugo. Skrajali bi prehojeno pot in tudi posledino as, ki je potreben za to pot. e skladinik dnevno prehodi med 4 in 8 kilometrov za to potrebuje vsaj 2,5 do 3 ure dnevno. V kolikor bi prehojeno pot skuali skrajati z uvedbo prehoda med regalnimi vrstami bi skladinik namesto 4 8 kilometrov prehodil za priblino polovico manj. Z predlagano reorganizacijo bi hkrati poveali tudi preglednost nad blagom, torej zmanjali as za iskanje blaga. Podoben uinek dosee tudi reorganizacija skladia pri kateri regalne vrste poez spremenimo po dolgem. Reitev smo podrobneje predstavili v naslednjem podpoglavju. Slabosti predloga glede dodatnega prehoda na sredini regalne vrste Dodaten prehod na sredini regalne vrste pomeni izgubo od tiri do osem paletnih mest. Ukinjanje paletnih mest za podjetje ni ugodno, saj to predstavlja stroek preureditve in zmanjanje kapacitete skladia. Opravljena kritina analiza temelji na podlagi prometa v zimskem asu, ki velja za tako imenovano mrtvo sezono. Najve prometa v skladiu je v poletnih mesecih in takrat potrebujejo najve prostora. Iz tega razloga ne moremo podati natanne ocene ali bi izguba tirih do osmih paletnih mest pomenila pomanjkanje prostora v asu glavne sezone. 4.2 Reorganizacija skladia za delno nevarno in nenevarno blago V skladiu za delno nevarno in nenevarno blago potekajo regalne vrste poez. Te regalne vrste so dalje in manj pregledne. V nasprotju s trenutnim stanjem bi po dolgem postavljene regalne vrste pomenile dobro preglednost, poti bi bile le navidezno dolge (Bergant, 1987). e bi skladie za delno nevarno blago preuredili po nainu, ki ga predlaga Bergant, bi s tem: zmanjali dolino regalnih vrst, pridobili na preglednosti, zmanjali prehojeno pot, zmanjali neracionalno porabo delovnega asa torej bistveno izboljali proces komisioniranja. Slika 8: reorganizacija skladia za delno nevarno blago (lasten vir) V kolikor je glede na specifiko objekta in obstojeega regala takno postavitev mogoe realizirati, bi predlagana reitev bistveno pripomogla k zmanjanju neracionalne porabe delovnega asa. V praktinem primeru skladia Intereuropa, bi skladinikom zaradi uvedbe te reitve zmanjali prehojeno pot, poveali bi preglednost ter pospeili proces komisioniranja. 4.3 Skladina vrata Vstop in izstop iz obeh skladi je oviran z elektrinimi, avtomatskimi vrati. e vzamemo primer, da skladinik dnevno izdela 25 40 komisionov, za to prehodi med tiri in osem kilometrov dnevno in porabi med 2,5 3 ure, zaradi vhodnih vrat porabi e dodatnih 10 20 minut. Pri asovnih zamudah zaradi skladinih vrat je potrebno upotevati e, da mora skladinik pred vrati akati e v primeru, ko mora pred skladie po dodatno paleto (ta as v analizi ni upotevan). Skladiniki pred vrati obtiijo v povpreju 10 20 minut, kar v enem mesecu pomeni 50 100 minut oziroma ve kot eno uro. Na letni ravni se zaradi skladinih vrat neracionalno porabi 40 80 delovnih ur oziroma 5 10 delovnih dni (e upotevamo 8-urni delovnik). Stroek, ki ga skladina vrata, ki ovirajo hitrost izvajanja procesov v skladiu za podjetje predstavljajo, znaa 140 280 na letni ravni. Podjetje za opravljanje skladinih procesov zaposluje 5 skladinikov torej moremo za izraun celotnih strokov, ki jih povzroijo skladina vrata zgoraj naveden znesek pomnoiti. Celoten stroek za podjetje torej znaa med 700 in 1400 . Za odpravo omenjene teave niso potrebna velika finanna sredstva v kolikor je teavo mogoe odpraviti, z nekaterimi nastavitvami, ki bi jih naj takna skladina vrata omogoala. V takem primeru je edini stroek za podjetje ta, da najame serviserja, ki te nastavitve izvede. Naloga serviserja je, da spremeni hitrost odpiranja skladinih vrat s sedanjih 10 sekund na 3 sekunde ter da bi do ponovnega zapiranja vrat preteklo ve kot 30 sekund, namesto sedanjih 10 sekund. Na ta nain bi asovne izgube, ki nastanejo zaradi skladinih vrat zmanjali vsaj za polovico. V kolikor obstojea skladina vrata ne omogoajo tovrstnih nastavitev je potrebno, da v podjetju razmislijo o zamenjavi skladinih vrat. Glede na trenutno ponudbo industrijskih vrat je za podjetje najbolj smiselno, da se odloa za nakup med t.i. hitrotekoimi vrati. Po pregledu obstojee ponudbe proizvajalcev bi predlagali nakup: skladinih hitrotekoih vrat V 5015 SE ali skladinih hitrotekoih vrat V 3015 RW Po informativnih izraunih podjetja Vratko, ki izdelujejo predlagana industrijska vrata bi moralo podjetje za zamenjavo skladinih vrat vloiti med 3760 in 4275. Glede na dejstvo, da morajo skladina vrata zagotavljati poarno varnost, kar je pogoj pri skladienju nevarnega blaga, je za podjetje najbolja izbira sicer drajih a vendar za ta namen izdelanih vrat serije V 3015 RW. Da se podjetje odloi za investicijo in zamenja vsaj ena vrata bi se jim naloba povrnila v 3 do 5-ih letih. V primeru, da zamenjajo oboje obstojeih vrat bi se podjetju investicija povrnila v dvakratnem asu. Investicija v zamenjavo skladinih oziroma industrijskih vrat bi se v bistvu povrnila e v krajem asu, saj smo pri izraunu strokov, ki nastanejo zaradi skladinih vrat, upotevali le proces komisioniranja in ne ostalih procesov, ki potekajo v skladiu. Kot je opaziti stroek za predlagano reitev resda ni majhen, upotevati je potrebno, da tudi izgube zaradi skladinih vrat niso majhne. V primeru zamenjave skladinih vrat mora podjetje upotevati, da je to dolgorona naloba in bo za podjetje ez nekaj asa, ko se bo investicija povrnila, pomenila prihranek. Odloitev je torej na podjetju ali bo izboljala hitrost izvajanja procesov, posledino na dolgi rok zmanjala stroke ter olajala delo zaposlenim. Slika 9: fleksibilna hitrotekoa vrata V 5015 SE (vir: Industrijska hitrotekoa vrata) Slika 10: fleksibilna hitrotekoa vrata V 5015 SE_1 (vir: Industrijska hitrotekoa vrata) Slika 11: hitrotekoa posebna vrata V 3015 RW (vir: Industrijska hitrotekoa posebna vrata) 4.4 Sprememba lokacije nahajalia praznih palet Pri izvajanju procesa komisioniranja skladiniki potrebujejo prazne palete, ki sluijo kot odlagalna povrina in osnova za formiranje transportne enote. V skladiu so prazne palete skladiene na vnaprej doloenem nahajaliu vendar, glede na opravljeno analizo, na neprimernem mestu. Palete so zloene pred skladiema, tako mora skladinika vsakokrat, ko potrebuje novo paleto, zapustiti skladie, pri emer izgublja as zaradi poasnosti gibanja vrat in dolge prehojene poti. Prazne palete so v skladiu nepogreljive, saj so nujno potrebne za pripravo komisionov. Vpraanje o njihovem nahajaliu je tako vmesno. Njihova prisotnost mora im manj ovirati procese v skladiu, hkrati pa morajo biti pri roki, ko so potrebne. Del praznih palet bi morali skladiiti znotraj skladia in sicer na koncu regalne vrste. Kadar skladinik potrebuje prazno paleto se ponjo odpravi z ronim nizkodvinim viliarjem in nazaj v skladie pripelje le eno paleto in mora nato ponovno po drugo. e bi s pomojo viliarja na konec regalne vrste pripeljali po od 30 do 50 palet bi ta koliina zadostovala za dnevno porabo. Predlagano mesto odlaganja praznih palet ne ovira procesa komisioniranja in tudi ne ostalih procesov, ki se odvijajo v skladiu, saj je na koncu regalnih vrst skladieno blago, ki se redkeje izdaja. Vsekakor ne bi v skladie premaknili vseh palet ampak samo toliko, koliko jih je potrebnih za dnevno porabo. Ostalo prazno embalao in prazne palete bi e vedno hranili zunaj skladia. Enkrat dnevno bi tako bilo potrebno, da se pred zaetkom izvajanja komisioniranja v skladie prepelje potrebna koliina palet. Za to delo bi z elektrinim viliarjem potrebovali bistveno manj asa in tudi lovekova fizina sila za to ni potrebna. 4.5 Posodobitev manipulativnih delovnih sredstev V skladiih sta za manipulacijo z blagom na razpolago dva rona nizkodvina, elektrini visokodvini ter regalni viliar. Za izvajanje vseh procesov v skladiu so torej na voljo 4 manipulativna delovna sredstva. Proces komisioniranja soasno izvajata po dva skladinika. Na razpolago je samo en elektrini visokodvini viliar, ki ga zaposleni potrebujejo kadar morajo dvigniti teko blago oziroma dosei blago, ki je skladieno vije od 2 vrste. Pri soasnem izdelovanju komisionov zaradi akanja na uporabo viliarja nastanejo neelene asovne izgube. Resda se ti primeri ne dogajajo pogosto, vendar problema, ki ima za posledico asovne izgube delovnega asa ne smemo zanemarjati. Teavo bi lahko reili, z nakupom oziroma posodobitvijo manipulativnih delovnih sredstev. Predlagan izbor: elektrini viliar, elektrini roni visokodvini viliar, elektrini roni nizkodvini viliar (zamenjava za dosedanje rone viliarje), dodatek za viliar prijemalo za dve paleti. UPORABA VILIARJA V SKLADIU NEVARNEGA BLAGA Za skladie nevarnega blaga je nujno obvezna uporaba le elektrinega viliarja. Vsi drugi viliarji, ki niso na elektrini pogon se ne smejo uporabljati v skladiu v katerem je skladieno nevarno blago, saj lahko zaradi izpunih plinov prej pride do poara. V skladiu je trenutno en tirikolesni visokodvini viliar, ki ga uporabljajo za dvigovanje blaga z viine ter za prenos tejih palet. ELEKTRINI RONI VISOKODVINI VILIAR Za potrebe skladia je nujna nabava dodatnega elektrinega viliarja. Naveden viliar bi v veji meri zadostoval za potrebe skladinikov. Po pregledanih ponudbah sodobne tehnologije, ki se uporablja v skladiu bi za potrebe skladi v podjetju Intereuropa predlagali sledei roni visokodvini viliar znamke BT SPE 125. Znamka BT SPE 125 / elektrini pogon Nosilnost 1250 kg Dvig vilic 5400 mm Ostale znailnosti fiksne podporne vilice optimalno obremenitev pogonskega kolesa glede na teo tovora integriran sistem za vonjo = dobra stabilnost kontrola hitrost dviga in spusta vilic Cena 14.500 Tabela 6: Tehnine specifikacije visokodvinega viliarja SPE 125 (vir: Transportna mehanizacija SPE 125) Slika 12: visokodvini viliar BT SPE 125 (vir: Transportna mehanizacija SPE 125) Drug predlog ronega visokodvinega viliarja je viliar znamke YALE. Znamka YALE MS12 / elektrini pogon Nosilnost 1200 kg Dvig vilic Visok dvig Tabela 7: Tehnine specifikacije visokodvinega viliarja YALE (vir: Transportna mehanizacija: YALE MS10) Slika 13: visokodvini viliar YALE (vir: visokodvini viliar YALE) ELEKTRINI RONI NIZKODVINI VILIAR Za izvajanje procesov v skladiu sta na voljo dva rona nizkodvina viliarja. Delo z omenjenim viliarjem sicer ni pretirano teko. V kolikor bi v podjetju kupili elektrini nizkodvini viliar bi zaposlenim v olajali delo, saj bi se prehojena pot e dodatno zmanjala. Omenjeni viliar namre omogoa, da se z njim prevaamo, hkrati pa omogoa, da hitro in lahko sestopanje z viliarja. Komisioniranje z navadnim viliarjem je sicer zelo teavno, saj moramo za vsako blago, ki ga je potrebno prestaviti z regala na paleto, sestopiti z viliarja blago naloiti na paleto in ponovno sesti nazaj na viliar. Zaradi tega so se v preteklosti e pojavljale teave saj je prilo do neljubih pokodb pri vekratnem sestopanju in sedanju na viliarja. Z uporabo ronega in hkrati elektrinega viliarja pa se delo zaposlenih razbremeni in tudi pokodb se v veliki meri izognemo. Pri uporabi ronega viliarja se zaposleni sooajo e z teavo premikanja. Kadar je na paleti teji tovor na primer 400 500 kg je manipuliranje s to paleto kljub u porabi ronega viliarja oteeno, pri e tejih tei pa nemogoe. V primeru, ko palete ne moremo premakniti z ronim viliarjem je potrebna uporaba elektrini viliar, ki je lahko morebiti v uporabi tako ponovno prihaja do nepotrebnih asovnih izgub. Z nakupom elektrinega ronega viliarja bi se tem teavam izognili. Znamka Minimover LWE 130 / elektrini Nosilnost 1300 kg Dvig vilic 205 mm Tabela 8: Tehnine specifikacije elektrinega nizkodvinega viliarja Minimover LWE 130 (vir: Transportna mehanizacija: Minimover LWE 130) Slika 14: nizkodvini viliar Minimover LWE 130 (vir: nizkodvini viliar Minimover) DODATEK ZA VILIAR PRIJEMALO ZA DVE PALETI Da bi se zmanjalo tevilo operacij v skladiu, kar pomeni, da se zmanja prehojeno pot, as izvajanja procesov in ne nazadnje tudi stroke, predlagamo uvedbo posebnega prijemala za dve paleti. Prijemalo se namesti na elno stran viliarja in omogoa, da hkrati nosimo dve paleti. Bistven pogoj za realizacijo predlagane reitve je irina voznih pot in skladinih vrat, ki je v opazovanem primeru dovolj iroka. tevilo opravljenih komisionov 45 60, ki jih skladiniki dnevno naredijo bi se zmanjalo za polovico. Prijemalo je sicer mogoe namestiti samo na elektrini tirikolesni viliar. V kolikor bi eleli, da lahko vsi tirje skladiniki uporabljajo to prednost bi morali kupiti e dodaten viliar, kar pa je neekonomino, saj je cena taknega viliarja prevelika. Vseeno bi z uvedbo e enega prijemala, ki bi ga namestili na obstojei viliar zmanjali tevilo operacij skoraj za etrtino, zmanjali prehojeno pot ter razbremenili zaposlene v skladiu. Slika 15: dodatek za viliar prijemalo za dve paleti (vir: Transportna mehanizacija: prijemala) V kolikor se podjetje ne bi odloilo za nakup tega prijemala, saj cena le tega ni majhna in znaa po ceniku trgovca priblino 9.000 , predlagamo alternativo temu. V skladiu e imajo podaljljive vilice, ki jih uporabljajo za razkladanje blaga s kamiona. Te vilice bi lahko uporabili tudi za komisioniranje in sicer na nain, da bi s pomojo teh dveh vilic polnili dve paleti na enkrat. Podaljek vilic je mogoe namestiti na tirikolesni elektrini in na regalni viliar. e povzamemo S podroja posodobitve manipulativnih delovnih sredstev je za podjetje najbolj ekonomina reitev, ki bi hkrati olajala delo zaposlenim je nakup naslednjih manipulacijskih sredstev: elektrini roni visokodvini viliar, prijemalo za dve paleti oziroma uporaba podaljljivih vilic. Z uvedbo teh dveh posodobitev bi dosegli razbremenitev zaposlenih, zmanjali potreben as za izvajanje operacij v skladiu, ne samo pri procesu komisioniranja ter poveali uinkovitost zaposlenih. 4.6 Prenova informacijske podpore procesom v skladiu V obeh skladiih smo opazili odsotnost sodobne informacijske tehnologije. Vso delo e vedno poteka rono. Lista za komisioniranje, tako imenovani zahtevek za izdajo, je e vedno pisan na papir, izdaja blaga se kontrolira rono in tako naprej. Glede na as v katerem ivimo in na zahteve, ki jih trg zahteva od ponudnika storitev bi morali v tako velikem podjetju skladie nujno podpreti s sodobno informacijsko tehnologijo. Resda v nekaterih skladiih delo e poteka delno avtomatizirano, vendar v skladiih nevarnega blaga delo e zmeraj poteka rono. Zaposleni morajo poiskati izdelek, saj na podlagi komisionirnega naloga ne vedo kje se nahaja. Po tem, ko izdelek preloijo iz paletnega mesta na paleto namenjeno za izdajo, morajo rono oznaiti izdajo in koliino izdaje. V primeru, da je na paleti pripravljenih ve komisionov, morajo le te rono oznaiti za katerega naronika je kateri komision, itd. Te in podobne zaplete bi lahko reili z uvedbo informacijskih reitev v skladiu. Ker je vsakrna uvedba informatike oziroma avtomatizacije izredno draga, se mnogokrat v podjetjih ne odloijo za uvedbo le teh in tako je tudi v opazovanem primeru. Ker se procesi e vedno nemoteno odvijajo, napake niso pogoste in ker se zaposleni e ne pritoujejo, se informacijske posodobitve v skladiu e ne izvajajo. Resda se v skladiu e pripravljajo na uvedbo rtne kode, vendar proces uvajanja traja e predolgo in bi moral biti e zdavnaj konan. V skladiih bi morali, preden se prienjajo pojavljati napake in nezadovoljstva s strani zaposlenih, uvesti eno izmed sledei reitev: izvajanje procesa komisioniranja s pomojo terminalov in rtne kode, RFID. IZVAJANJE PROCESA KOMISIONIRANJA S POMOJO TERMINALOV IN RTNE KODE V podjetju se kot e omenjeno pripravljajo na uvedbo rtne kode. Kot dopolnitev k uvedbi rtne kode, je smiselna e uvedba terminalov (zapestni terminal), ki delavca med izvajanjem procesov ne bi oviral. Zaposleni bi na tak nain imeli proste roke. Zapestni terminal je v bistvu dlannik, ki se prilagaja roki in omogoa: pregled komisionirnih nalogov, prikae lokacijo blaga, potrditev izdaje blaga, lajo kontrolo, komunikacijo med skladiem in administracijsko pisarno, itd. (vir: Skladina tehnologija za danes in jutri) Uvedba rtnih kod in zapestnih terminalov je nujna e posebej za tako velik koncern kot je Intereuropa. Z uvedbo omenjene reitve bi: zaposlene reili ronega dela, dodatnega ronega vnaanja podatkov v raunalniko bazo, zmanjale bi se napake, poveala bi se uinkovitost oziroma storilnost, zmanjal bi se as iskanja blaga, monost sistematinega nalaganja blaga na paleto. UVEDBA RFID TEHNOLOGIJE RFID tehnologija je prav tako informacijska posodobitev v skladiu, ki pripomore k lajemu delu in poveajo storilnost oziroma uinkovitost zaposlenih. V kolikor bi v podjetju uspeli uvesti sistem rtnih kod ter rone terminale bi s tem v veliki meri vplivali na izboljanje procesa komisioniranja. Skladii za nevarno in delno nevarno blago sta namre premajhni, prav tako predstavljata premajhen len v celotni oskrbni verigi, da bi si podjetje lahko privoilo investicijo v RFID tehnologijo. Uvedba omenjenega informacijskega sistemov zahteva visoke finanne stroke, ki pa si jih lahko privoi le redko katero podjetje, e posebej pa ne v asu gospodarske krize. 5. ZAKLJUEK Po opravljeni kritini analizi smo mnenja, da bi v podjetju predlagane reitve morali uvesti v celoti. V kolikor se podjetje ne bi odloilo za uvedbo vseh predlaganih reitev je nujno uvesti vsaj reitve s podroja skladine tehnologije, ki obsegajo nastavitve oziroma menjavo skladinih vrat in s podroja reorganizacije skladia s katero bi pridobili na preglednost nad blagom. Omenjene reitve, kot e reeno so predvsem namenjene razbremenitvi zaposlenih. Kadar so zaposleni v skladiu razbremenjeni procese izvajajo hitreje in uinkoviteje poveala bi se storilnost kar posledino privede do zmanjanja strokov za podjetje. Podjetje se mora zavedati dejstva, da uvedba predlaganih reitev ni kratkoronega pomena, kar pomeni, da bi na dolg rok po povrnitvi finannih investicije privarevali na podroju nepotrebnih strokov. Podjetje bi zagotovo z uvedbo reitev zmanjalo tevilo napak, ki se sicer trenutno v velikem tevilu e ne pojavljajo vendar se bodo z poveanjem poslovanja zaele pojavljati. Po izdelanem diplomskem delu smo podrobneje spoznali proces komisioniranja v skladiu nevarnega blaga. Ker diplomsko delo temelji na praktinem primeru skladi podjetja Intereuropa d.d. smo lahko izvedli analizo ter podali smiselne reitve, ki bi jih bilo nemogoe predlagali samo na podlagi poznavanja teorije. Poznavanje teorije namre ne omogoa celovitega vpogleda v izvajanje procesa komisioniranja, saj se praktini del zelo razlikuje od teoretinih osnov. Brez opazovanja in sodelovanja v procesu komisioniranja na praktini ravni bi veliko teje prili do teav, ki tarejo zaposlene in bi bilo skoraj nemogoe izvesti celovito prenovo. Resda samo poznavanje prakse vendarle ne zadoa za izdelavo diplomskega dela, zato je bilo potrebno posegati po knjinih in elektronskih virih na podlagi katerih smo raziskali podroje komisioniranja, skladinih tehnologij in druga podroja ter na podlagi raziskav ugotovili katere reitve bi lahko reile probleme procesa komisioniranja. UINKI UVEDBE PREDLAGANIH REITEV Bistvena teava, ki se pojavlja pri izvajanju procesa komisioniranja v skladiu nevarnega blaga je neracionalna izguba delovnega asa, ki podjetju prinaa izgube. Zaradi nesodobne informacijske in skladine tehnologije, pomanjkanja manipulativnih delovnih sredstev in slabe organizacije skladia ima podjetje za priblino 30 40% veje stroke na podroju neracionalne porabe delovnega asa, kot bi jih lahko imelo, e bi realizirali mone reitve. V kolikor bi podjetje spremenilo postavitev regalnih vrst, uvedlo dodaten prehod na sredini regalne vrste, izboljalo delovanje skladinih vrat ali jih celo zamenjalo ter posodobilo manipulativna delovna sredstva, bi zmanjali prehojeno pot za iskanje in zlaganje blaga na palete do 50%. Skladiniki bi tako namesto od 4 8 km dnevno prehojeno pot zmanjali na povpreno 5 km dnevno. Zmanjal bi se as potreben za prehojeno pot iz 2,5 3 ure dnevno na povpreno 1,5 ure dnevno za iskanje in zlaganje blaga na palete. Z uvedbo sodobneje informacijske tehnologije, ki vkljuuje uvedbo dlannikov za komisioniranje bi potreben as za kontrolo nad komisioniranje zmanjali za 100%, saj skladinikom ne bi bilo potrebno izvajati naknadne rone kontrole. Ker skladiniki dodatno oznaujejo blago z iframi dobavnice za opravljanje tega dela porabijo povpreno 15 minut dnevno, kar na meseni ravni znese 5 ur nepotrebnega dela, ki bi ga lahko prav tako zmanjali prav z uvedbo sodobneje informacijske tehnologije. V skladiu je trenutno zaposlen tudi tudent, ki ga v skladiu po vsej verjetnosti ne bi potrebovali e bi se storilnost in uinkovitost dela zaradi predlaganih reitev poveala. Kar nekaj predlaganih reitev je mogoe uresniiti brez vejih finannih investicij, vendar za uresnievanje nekaterih predlogov bo moralo podjetje vloiti tudi doloena finanna sredstva, e bo elelo izboljati proces komisioniranja, prihraniti na podroju nepotrebnih strokov torej dolgorono poveati dobiek. Veliki stroki za podjetje nastanejo v primeru odloitve za nakup oziroma menjavo manipulacijskih delovnih sredstev, pri menjavi skladinih vrat ter pri uvedbi informacijskih sistemov. Zavedati se moramo, da vse predlagane reitve podjetju ne kodijo temve za podjetje na dolgi rok predstavljajo ugodnosti. Glede na to, da delo v skladiu e poteka brez bistvenih napak in zamud se uvedba reitev ne zdi nujna, vendar se zahteve trga spreminjajo in mislimo, da bi bilo bolje biti predhodno pripravljen na poletni as in prihodnja leta, ko se bo koliina dela poveala. Pri velikih obremenitvah na zaposlene se bodo napake sasoma poveale in zmanjala se bo storilnost oziroma uinkovitost dela, saj bodo zaposleni ob koncu dneva izmueni od prehojene poti, od dvigovanje blaga itd. Z nekaj reitvami, niti ni nujno da uvedemo vse ampak, da vsaj delno razbremenimo zaposlene bi morebiti lahko prepreili morebitne napake in zamude pri izvajanju procesov, ki nastanejo zaradi slabe storilnosti oziroma uinkovitosti. e pa bi podjetju uspelo uvesti vse predlagane reitve pa bi se omenjenim teavam v veliki meri izognili. 6. VIRI IN LITERATURA Knjini viri, interna gradiva in zapiski predavanj: [1] Rihter, A. (2008) Zapiski predavanj: Oskrbne verige. [2] Rosi, B. (2009) Zapiski predavanj: Osnove prometnih sistemov. [3] Logoar, K. (2005) Poslovna logistika: Elementi in podsistemi, GV Izobraevanje , Ljubljana. [4] Jeraj, M. (2007) Zapiski predavanj: Logistika v proizvodnji. [6] Intereuropa PE FLR (2008) Interno gradivo: Dan odprtih vrat. [16] Rastko, A. (1984) Skladienje raznega blaga v zaprtih in odprtih skladiih, Univerzum, Ljubljana. [17] Bergant, B. (1987) Upravljanje in vodenje skladi: Skripta za udeleence teajev in seminarjev o skladinem poslovanju za pridobitev IV. stopnje, Delavska univerza Cene tupar, Ljubljana. Internetni viri: [5] O Intereuropi [online]. Pridobljeno 12.5.2009. Internetna stran: https://intereuropa.hal.si/slo/intereuropa_1.asp [7] Kaj je komisioniranje [online]. Pridobljeno 12.5.2009. Internetna stran: https://www.vizija.si/poslovna-informatika/propis/komisioniranje/ [8] O varnostnem listu [online]. Pridobljeno 02.06.2009. Internetna stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/Varnostni_list [9] Smernice za meano skladienje kemikalij GZS [online]. Pridobljeno: 14.05.2009. Internetna stran: https://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_kemijske_industrije/36605 [11] Zakon o prevozu nevarnega blaga [online]. Pridobljeno 30.05.2009. Internetna stran: https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200633stevilka=1350 [12] Gojkoek, M. Neurejeno skladienje nevarnih snovi v manjih enota [online]. Pridobljeno: 31.05.2009. Internetna stran: https://www.finance.si/195820 [13] O dovoljenju za opravljanje dejavnosti [online]. Pridobljeno: 02.06.2009. Internetna stran: https://www.uk.gov.si/si/delovna_podrocja/dovoljenje_za_opravljanje_dejavnosti/ [14] (Zakon o usposabljanju in preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami [online]. Pridobljeno: 01.06.2009. Internetna stran: https://www.uradni-list.si/1/content?id=30302 [15] Ravnanje z nevarnimi snovmi [online]. Pridobljeno: 01.06.2009. Internetna stran: https://ciscenje-stavb.mddsz.gov.si/indexdb57.html?sv_path=10898,10952 [18] Transportna mehanizacija: SPE 125/SPE 160 [online]. Pridobljeno: 12.05.2009. Internetna stran: https://www.gorenje-gti.si/1688 [19] Transportna mehanizacija: YALE MS10 [online]. Pridobljeno: 12.05.2009. Internetna stran: https://www.vilboss.si/skladiscni_1_b_1.html [20] Transportna mehanizacija: Minimover [online]. Pridobljeno: 12.05.2009. Internetna stran: https://www.gorenje-gti.si/1671 [21] Transportna mehanizacija: Prijemala [online]. Pridobljeno: 12.05.2009. Internetna stran: https://www.vilboss.si/images/prijemala-18.jpg [22] Skladina tehnologija za danes in jutri [online]. Pridobljeno: 12.05.2009. Internetna stran: https://www.spica.si/caseStudies/CS_Mercator.pdf [23] Simboli za nevarnost na embalai pripravkov, ki vsebujejo nevarne snovi [online]. Pridobljeno: 03.06.2009. Internetna stran: https://www.grafoma.si/main/info/dokumenti/simboli_za_nevarnost.pdf [24] Industrijska hitrotekoa vrata [online]. Pridobljeno: 02.06.2009. Internetna stran: https://www.vratko.com/industrijska-vrata/hitrotekoca-vrata